Na modni reviji je strokovna žirija v sestavi Tea Hegeduš (Gloss Magazine), Aleš Čakš (Goodlife Magazine), Anja Medle (modna oblikovalka), Jelena Proković (kostumografka in modna oblikovalka), Rok Marinšek (grafični oblikovalec), Marijo Županov (fotograf), David Tavčar (oblikovalec), izbrala najbolj kreativne rešitve predstavljenih kreacij posameznega letnika ter najboljšo kolekcijo oblačil. Nagrade in pohvale so bile podeljene ob odprtju trgovine LJFW.shop v Centru Rog, 11. novembra 2023. Po mnenju strokovne žirije je pohvalo za najbolj kreativno oblikovno rešitev 1. letnika projekta vsi drugačni_vsi enakopravni prejela Maša Vajd, za projekt 2. letnika (Black) študentka Gaja Zadravec in za projekt 3. letnika (OdejaUP) Karin Golobič. Nagrado Lume d.o.o. za najboljšo študentsko kolekcijo po mnenju žirije je prejela študentka Karin Golobič za kolekcijo Cosmic Fushion, nagrado Goodlife Magazine pa je prejela študentka Aleksandra Lazić za kolekcijo Niti neona. Nagrado revije Gloss in fotografiranje z Marijom Županovim so prejele skupine študentov posameznega letnika, to so Zala Ekart, Klara Slemenšek in Lovro Kranjc za projekt vsi drugačni_vsi enakopravni, Ulla Podnar, Lara Turnšek in Gaja Zadravec za projekt Black ter Karin Golobič, Lara Turnšek in Ana Omahen za projekt OdejaUP. Študentka Aleksandra Lazić je za svojo kolekcijo Niti neona prejela še nagrado LJFW WOW za najboljšo študentsko kolekcijo Fakultete za dizajn, ki jo je izbrala LJFW žirija.

Mentorji oblikovanja: izr. prof. Matea Benedetti, izr. prof. Metod Črešnar, izr. prof. Tanja Devetak
Strokovna pomoč pri izdelavi oblačil: Lidija Rotar
Pomoč pri stajlingu: izr. prof. Metod Črešnar MA CSM
Montaža posnetka: LJFW

Z zaključnimi kolekcijami oblačil z lastnimi zgodbami so se na modni reviji pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti predstavili študenti tretjega letnika, ki so za svoja dela prejeli številne nagrade in pohvale. Študentka Pia Šilec je za svojo kolekcijo Tropska raznolikost prejela nagrado LJFW WOW za najboljšo študentsko kolekcijo ter nagradi revije Goodlife Magazine in Aska for Mič stajling. Teja Kovič je za svojo kolekcijo Organska zapeljivka prejela nagrado Lume, d.o.o., Meta Rogelj pa za svojo kolekcijo Punk state of mind nagrado fotografa Marija Županova. Poleg nagrad je strokovna komisija podelila še priznanja za naj kreativno oblikovno rešitev posameznih projektov, ki so jih prejeli Urh Jaklič za najboljšo kreacijo projekta T-aktivisti, Eva Rogl Mežnar (Duhovi preteklosti), Anja Kokalj (REsrajca), Nadja Arhar (Srečevanja na ulicah Kranja), Aleksandra Lazić (Upcycled mens’s suits) ter nagrado revije Gloss Magazine za projekt REsrajca (1. letnik).

Montaža posnetka: LJFW, dodelava: doc. Domen Lo

Strokovna pomoč pri izdelavi oblačil: Lidija Rotar, Olga Marguč

Pomoč pri stajlingu: izr. prof. Metod Črešnar MA CSM

Nadgradnja ali “Upcycling” oblačil je oblika izdelave oziroma predelovanje starih ali odvrženih oblačil v nove dizajne. Študenti so zavržena oblačila, kot so moške obleke, ki so sestavljene iz suknjiča, hlač, telovnika ter kravate, preoblikovali v unikatne oblačilne izdelke z bogatimi ročno izdelanimi detajli.

S takim načinom nadgradnje starih oblačil, so študenti na kreativen način spremenili prvotni namen moških oblek, in jim podaljšali življenjsko dobo.

Razstava: Mednarodni teden oblikovanja “GoingGreenGlobal Design Week”, HDMI, februar-marec 2022, Ljubljana

Razstava: Trajnostni pogledi, oktober 2022-april 2023, Fakulteta za dizajn, Ljubljana

Lan Krebs / PUŠČAVSKI VETER / Kolekcija eksperimentira z brezčasnimi linijami in kombinira pletenine iz konopljine preje z lahkotnimi materiali, plisejem in debelejšim bombažnim satenom, ki daje videz ekskluzivnosti ter hkrati zaščito pred mrazom in vetrom.

Pia Šilec / TROPSKA RAZNOLIKOST / Lahkotna, prijetna in uporabna za vsak letni čas. Kolekcija je namenjena ženskam, ki rade izstopajo in se gibljejo v vsej svoji tropski raznolikosti. Organske linije in kombinacije barv zemeljskih tonov, dajejo kolekciji poseben, edinstven in unikaten videz.

Nagaya Florjan-Gorjup / ENO Z NARAVO / V želji do ponovne uporabe zavrženih materialov, ostankov prej, pletiv, trakov in tkanin, je nastala nova, sveža kolekcija, brezčasnega videza. Poudarek je na ženskem telesu, udobju in počutju ter harmoniji kombiniranja oblačil.

Meta Rogelj / PUNK STATE OF MIND / Alternativen in rahlo provokativen punk stil, kjer ne manjka umetnega usnja, bulerjev, varnostnih zaponk in mrežastih nogavic. Avtorski vzorci dajo kolekciji piko na i.

Teja Kovič / SODOBNA PEPELKA / Kolekcija prikazuje enotnost različnih materialov, ki se med seboj povezujejo v unikatno ustvarjenih dodatkih /našitkih, ki poudarjajo zapeljivost, nežnost in mehkobo elegantnih ženskih oblek.

Razstava: Ustvarjalni prepleti 2021/22, 11. oktober – 6. november 2022, Galerija Društva likovnih umetnikov Ljubljane – DLUL, Ljubljana

Razstava: Trajnostni pogledi, Fakulteta za dizajn, oktober-december 2022, Ljubljana

Dela študentov predstavljajo zavedanje problema hitre mode, množične proizvodnje in potrošnje, odpadkov tekstilnih izdelkov in oblačil ter problematike tekstilne industrije, ki se umešča med največje onesnaževalce okolja. Denim ima dolgo zgodovino in se je v skladu z modo preoblikoval v različne oblike. Gojenje in pridelava bombaža, barvanje in ostale obdelave denima imajo velik vpliv na okolje, tako z vidika porabe vode kot onesnaževanja in izkoriščanja naravnih virov.

Študenti so zavržena oblačila iz jeansa preoblikovali in reproducirali po določeni predlogi oblačila visoke mode v unikatne in voluminozne kreacije, izdelane iz starih jeans hlač, srajc in suknjičev ter belega bombaža. Bogati ročno izdelani detajli, volani in dovršeno krojenje, so delo reprodukcije ene izmed visoko modnih Diorjevih kolekcij.

Nagrada Ekošole: Oblikovalski izziv programa Ekošola za mlade: oblikujmo trajnostno, oblikujmo krožno, ki je potekal v sklopu projekta E-SPACE: Ekošola spodbuja krožno gospodarstvo, 2021

Študenti so znotraj krovne teme Transformation, ki se nanaša na savski otok (Majdičev log v Kranju), raziskovali tekstil v prostoru. Izhajali so iz fotografij naravnega in urbanega okolja Kranja, njihove elemente pa preko različnih tekstilnih tehnik prevajali v prostorske gradnike. Nastale tekstilne rešitve z umestitvijo v prostor zaživijo kot sodobni tekstilni paravani. Poleg tekstilnih materialov so vključeni tudi netekstilni, ki kot pomožni tehnični ali likovni elementi dopolnjujejo tekstilno celoto.

Čeprav v svojem izhodišču prostorski paravani, so nastale tekstilne kreacije rezultat individualnih in povsem osebnih pristopov k tekstilnemu oblikovanju, razumevanju prostora ter občutenju tekstila kot materije in medija izražanja. Tekstil je predstavljen kot večplasten medij, ki z umestitvijo v prostor zaživi v svojih kvalitetah večplastnosti, prosojnosti, gibljivosti, zračnosti.

Kolekcije vzorcev za posteljnine so nastale v sklopu projekta, ki ga so ga študenti različnih smeri razvijali na temo zdravega spanja. Vzorci so rezultat individualnih in povsem osebnih pristopov k oblikovanju vzorcev. Vsak študent je na sebi lasten način interpretiral vsebine iz človekovega življenja in narave, njihove elemente pa preko ročne risbe, fotografije in digitalizacije prevajal v ploskovne likovne kompozicije.

Razstava: Kakor si bomo postlali, tako bomo spali, sejem Ambient, 5. – 9. oktober 2022, Ljubljana

Študenti so znotraj krovne teme Transformation, ki se nanaša na savski otok v Kranju, raziskovali tekstilni vzorec. Izhajali so iz fotografij naravnega in urbanega okolja Kranja, njihove elemente pa preko ročne risbe, njene digitalizacije in uporabe računalniških programov prevajali v različne ploskovne likovne kompozicije.

Večinoma izhajajoč iz vizualnih elementov vode – Save, Kokre ter okoliškega rastlinja, so vzorci prvenstveno namenjeni za uporabo v interierju. Nastale likovne kompozicije so rezultat individualnih in povsem osebnih pristopov k oblikovanju vzorca. Vsak študent je na sebi lasten način interpretiral elemente in vsebine tega pomembnega dela Kranja, ki je bil v svoji zgodovini deležen številnih vizualnih in vsebinskih preobrazb.

Razstava: Ustvarjalni prepleti 2020/21, 19.10.-14.11.2021, Galerija Društva likovnih umetnikov Ljubljane, Ljubljana

Kranjski rovi so predstavljali likovno in vsebinsko izhodišče pri oblikovanju tekstilnega svetlobnega telesa. Študenti so raziskovali tehniko laserskega reza, s katerim so iz ognjevarne tekstilije Trevira CS izdelali čipko. Črna in bela barva tekstilnega materiala na eni strani ilustrirata temačnost obdobja, v katerem je bilo zaklonišče zgrajeno, po drugi strani pa navdajata z upanjem v svobodo.

Sodobne interpretacije čipke kot »luknjičaste tvorbe« so rezultat samostojnih in osebnih pristopov k oblikovanju vzorca, preko katerega je vsak študent na sebi lasten način ilustriral elemente in vsebine te podzemne kranjske znamenitosti. Nastale svetlobne kreacije so funkcionalni in uporabni izdelki, ki poleg tematske vsebine vsak zase predstavljajo študentov avtorski podpis, njegov odnos do estetike ter način razumevanja tekstila kot ustvarjalnega medija. Pri projektu so sodelovali tako študenti oblikovanja tekstilij kot tudi notranje opreme, kar je pripomoglo k pestrosti pristopov in raznolikosti značajev posameznih izdelkov ter same obravnave in uporabe tekstilnega materiala.

Razstava: Ustvarjalni prepleti 2020/21, 19.10.-14.11.2021, Galerija Društva likovnih umetnikov Ljubljane – DLUL, Ljubljana

Razstava: Galerijski prostor v HDMI, Ljubljana, 2021

Osrednja tema raziskovanja z naslovom »Learning Through Nature« je študente vodila pri oblikovanju avtorskih tekstilnih svetil. Ognjevarni tekstilni material Trevira CS je tudi tokrat predstavljal medij za oblikovanje sodobne, lasersko izrezane čipke, katere elementi povzemajo vsebine letnih časov.

Svetila so poklon jeseni, ki naj bi kot letni čas zaradi globalnega segrevanja počasi izginjala. Istočasno širše osvetljujejo tematiko trajnostnega razvoja, ki jo uresničujejo s tehnologijo laserskega reza ter elementi nadciklaže.

Pomoč: RogLab (laserski izrez), Maori (Trevira CS)

Vzorci so nastali kot inspiracija sprehoda po kranjskih ulicah, trgih in mostovih. Oblikovani so s sodobnimi pristopi gradnje vzorcev ter v upoštevanju barvnih trendov za prihajajočo modno sezono. Inspiracije za vzorce so študentje črpali v mestu Kranj, njegovi zgodovini, rastlinstvu in živalstvu, predvsem pa v njegovi arhitekturi, mostovih trgih in ulicah.

Esenca Kranja, ki jo predstavlja zgodovinska arhitektura mesta ter njegovi prebivalci – znani in anonimni, zgodovinske osebnosti in sedanji prebivalci, se skozi vzorce prepletajo z detajli urbanega mestnega jedra; inserti zgradb, arhitekturni detajli, mestne posebnosti, urbano rastlinje v kombinacijah s trdimi in hladnimi materiali, sprehajalci in prebivalci ter mestni utrip. Vzorci, oblikovani skozi dojemanje posameznega individuuma in njegovega notranjega kreativnega sveta so pester nabor mlade generacije modnih in tekstilnih oblikovalcev, ki gledajo na svet z drugačne perspektive.

Moške srajce so kosi oblačil, ki se pogosto znajdejo na odlagališčih ali ostajajo v omarah in čakajo na novo priložnost. Z namenom, da odvečnim moškim srajcam damo novo priložnost, smo se na Fakulteti za dizajn lotili projekta preoblikovanja in nadgradnje le-teh. Študenti so zavržene ali odvečne moške srajce preoblikovali v zanimive kreacije, ki smo jih predstavili na modni reviji „Modni sprehod po Ljubljani“ ljubljanskega tedna mode (LJFW 2022). Pri preoblikovanju oziroma redizajniranju so se študenti posluževali različnih ročnih tehnik preoblikovanja in manipulacij tekstilij, drapiranja, razreza in spajanja delov moških srajc ter vključevali različne ročne tekstilne tehnike.

Razstava: Trajnostni pogledi, Fakulteta za dizajn, oktober 2022-april 2023

Razstava: Mednarodni teden oblikovanja “GoingGreenGlobal Design Week”, HDMI, februar-marec 2022, Ljubljana

Dela študentov izhajajo iz preoblikovanja kroga, kvadrata in trikotnika z uporabo različnih pristopov v strukturiranju površine, ki postane nosilec ustvarjanja oblačilne forme. Inspiracija je temeljila na razvoju prostorskih struktur, ki so odraz kreativnega in inovativnega pristopa k raziskovanju različnih možnosti manipulacij tekstilij.

Študentje so pri kreiranju instalacije raziskovali različne načine združevanja in prostorskega strukturiranja geometrijskih likov kroga, kvadrata in trikotnika v oblačilne forme, pri čemer osnovnih likov iz katerih so nastali ni več mogoče neposredno prepoznati. V realizacijo form so vključevali različne poznane tehnološke načine strukuriranja, ki so jih nadgradili s svojimi intervencijami in inovacijami v prostorskih rešitvah. Pri razvoju strukture površine so sledili ideji ponovljivosti osnovnega oblikovnega gradnika. Rezultat so oblačilne podobe z izrazito strukturirano površino, ki postane nosilec in določevalec formiranja same forme. Pri razvoju oblačilne forme se študentje niso osredotočali na funkcionalni značaj oblačila, temveč na eksperimentalno strukturiranje materiala z razvojem analitičnega pristopa k iskanju inovativnih rešitev za doseganje likovnih tekstilnih kompozicij, kot odraz njihovega avtorskega oblikovalskega podpisa.

Slovenska oblačilna in tekstilna industrija se je razvila iz tradicije obratov, ki so obstajali med obema svetovnima vojnama. Večina podjetij je nastala na podlagi manufakturnih oz. obrtnih delavnic, ki so jih po drugi svetovni vojni nacionalizirali oz. so jih lastniki podarili državi, ali pa so bila ustanovljena na podlagi tekstilne tradicije v okolju in potrebe po vključevanju ženske delovne sile v procese industrializacije.

Dela raziskujejo različne vidike razumevanja propada tekstilne industrijske panoge. Naloge so se navezovale na raziskovanje lastne avtorske identitete, iskanja kulturnih korenin posameznice in njene oblikovalske vpetosti v sodobna razmišljanja o pomenu oblačilne industrije danes. Nastale forme so rezultat iskanja tehnoloških postopkov, ki presegajo okvire izdelave funkcionalnih oblačil. So odgovor na izzive trenutka in prostora nastanka ter vizualni premislek o možnostih, ki jih ponuja bogata oblačilna in tekstilna tradicija v Sloveniji.

V času popolne ustavitve javnega življenja zaradi epidemije v začetku letnega semestra šolskega leta 2019/2020 so študentje 1. letnika raziskovali nove pristope k ustvarjalnemu procesu. Omejitve gibanja, uporabe materiala in izdelave so študentje izkoristili kot prednosti in ne kot omejitve. Raziskovali so formiranje posameznikove in kolektivne identitete, odnos med oblačilom in telesom in oblačilom in prostorom. Pri razvoju oblikovne ideje so eksperimentirali v postopkih izdelave in uporabljenih tehnikah. Razvite oblikovne oblačilne instalacije so tako neposreden vizualni zapis časa in prostora njihovega nastanka. Razmišljujoč, kreativen in inovativen pristop k oblikovalskemu procesu je viden v razvoju form in struktur zaključene naloge.

V Layerjevi hiši so bili razstavljeni pleteni stoli, ki vsak na svoj način v barvitem in veselem jeziku pripovedujejo zgodbe odsluženih in zavrženih stolov. Stole »Pripovedovalce zgodb« so oblikovali študenti 2. letnika smeri Tekstilije in oblačila, ki so svoje ideje črpali iz mesta Kranj in njegove tekstilne dediščine.

V popolni belini so nas v trgovini Keleke nagovarjale sodobne čipke študentov 2. letnika smeri Tekstilije in oblačila ter Notranja oprema s projektom »Čipka in prostor«. O čipki pripovedujejo v jeziku laserskega reza in narečju tekstilije Trevira CS, ki je priljubljena v tekstilni govorici opremljanja notranjih prostorov. Nekoliko bolj črno-belo, a nič manj veselo, so se izrazile študentke 3. letnika smeri Tekstilije in oblačila, ki so se predstavile v kleti Mestne hiše Gorenjskega muzeja s svojimi »Prostorskimi tekstilijami« in tekstilnimi vzorci za interier. Nadvse zanimiv ambient, za katerega smo imeli to čast, da je bila naša razstava njegov prvi dogodek, se tudi likovno ujemal s predstavljenimi stvaritvami. V sestavljivih, v prostoru visečih tekstilnih paravanih, so brenčale miroljubne kranjske sivke, vijugale pletilne petlje ter ropotale kretnice 150-let stare kranjske železnice.

Študenti so oblikovali zaslone in paravane na tematiko mesta Kranj in okolice ter dediščine sitarstva. Na lesenih paravanih so nastale tekstilne kompozicije v različnih kombinacijah ročnih tehnik, ki odražajo inspiracije Kranja in okolice, njegovih prebivalcev, zgodovine, arhitekture, narave, dediščine itd. Osnovna uporabljena vezava je bila vezava platno, v kateri so bile stkane tudi mrežice sit, ki so predstavljala izhodišče oblikovanja končnega izdelka.

Študenti so raziskovali različne ročne tehnike, od tkanja, polstenja in pletenja do makrame tehnike. Veliko uporabljenih materialov je naravnega izvora, bombaž, volna, vrv, les, kovina. Prav tako so barve v bolj umirjenih, naravnih tonih.

Glavno vodilo pri izdelavi izdelkov je bilo preoblikovanje zavrženih stolov. Inspiracija za izdelavo stola je bilo mesto Kranj s svojo okolico in tekstilno dediščino. Študenti so iskali inspiracije v predelavi konjske žime, ki je bila osnovni material za izdelavo sit. Barvanje žime, prepletanje kombinacij barv in vpenjanje na okvir, so bila temeljna vodila pri implementaciji tekstilnega materiala na že izdelan in v ta namen predelan končni izdelek.

Študenti so v tehniki laserskega reza oblikovali izdelek za interier, pri katerem so interpretirali čipko kot pomemben del slovenske kulturne dediščine. Rezultat je svetilo ali paravan, vsi pa so izhajali iz ognjevarnega materiala Trevira CS, priljubljenega v oblikovanju interierjev.

Pomoč pri laserskem rezu: RogLab

Trevira CS: Maori d.o.o.

Študentke so izhajale iz avtorskih fotografij iz naravnega ali urbanega okolja, ki so vsebovale kontrastne elemente, bodisi med svetlobo in senco bodisi med toplimi in hladnimi barvnimi polji. Elemente na fotografiji so z uporabo različnih načinov modeliranja prevedle v prostorske gradnike. Rezultati so tekstilne strukture, prostorske čipke, ki so se v vseh primerih razvile v modularno kompozicijo.

Razstava: Ustvarjalni prepleti, 26. 8. – 13. 9. 2020, Galerija DLUL, Ljubljana

Razstava: Alpska modna industrija-ALMIRA, Preteklost oblikuje sedanjost, Galerija Šivčeva hiša, 5. 8. – 31. 12. 2020, Radovljica

Izhodišča vzorcev so bile avtorske fotografije, ki so jih študentke posnele v urbanih in naravnih okolja Kranja ter njegove okolice. Likovne vsebine fotografij so prevedle v elemente tekstilnih vzorcev za interier. Kolekcije tekstilnih vzorcev predstavljajo spremljevalni projekt k prostorskim tekstilijam, saj se v večini primerov ujemajo z njihovimi likovnimi in konceptualnimi vsebinami.

Študentska dela, ki so se inspirativno navezovala na tovarno Almira, pletenine, arhiv fotografij in oblačil ter zgodb iz Almire, so nastala pod mentorstvom višje pred. Martine Šušteršič, izr. prof. Metoda Črešnarja, MA CSM, in doc. Jane Mršnik. Razstavljena dela so rezultat vseh smeri Fakultete za dizajn – Notranje opreme, Vizualnih komunikacij, Dizajn managementa ter Tekstilij in oblačil, in so v Galeriji Šivčeva hiša Muzejev radovljiške občine v Radovljici bila na ogled od 5. avgusta 2020 do konca leta 2020.

S potiskanimi in pletenimi oblačili ter tekstilnimi vzorci so se pod mentorstvom izr. prof. Metoda Črešnarja, MA CSM, in višje pred. Martine Šušteršič predstavili študenti 2. letnika oblikovanja tekstilij in oblačil, ki so se poglobili v zgodovino Alpske modne industrije Almira – v duh časa, ki se je odražal v takratni lokalni družbi, zlasti v okolju, povezanem s tekstilnim podjetjem. Raziskovali so vzorce, materiale in modele pletenih oblačil, ki so orali ledino takratnega časa, za današnji čas pa so izjemno inspirativni in nekateri tudi zelo sodobni. Pripadnost družbi, podjetju in okolju se lepo poveže skozi zgodbo vzorcev, ki so nastali pod »rokami« bodočih oblikovalcev.

Pod mentorstvom doc. Jane Mršnik se je s tekstilno modularno inštalacijo Twing, ki prikazuje preplet zank kot modulov, predstavila Hana Jerlah, študentka 3. letnika oblikovanja tekstilij in oblačil. Sestavljanje modulov v različne smeri je ustvarjalo veliko prostorsko pletivo, ki lahko postane paravan, preproga ali stenska tapiserija.

Študentke 3. letnika oblikovanja tekstilij in oblačil ter magistrski študenti oblikovanja notranje opreme in dizajn managementa so se pod mentorstvom doc. Jane Mršnik predstavili s tekstilnimi vzorci za interier, ki so nastali na temo nekdanjega gorenjskega tekstilnega podjetja Almira. Inspiracije nastalih vzorcev so se navezovale na pletiva in različne tehnike pletenja, ki so bile neposredno ali posredno prevedene v vzorce za tisk. Elementi so predstavljali vse od pletilnih petelj, pletilskega orodja do neskončnosti tekstilnih niti in ritmov, ki jih ustvarjajo pletilni stroji.